Vsi Cerarjevi kandidati za ministre s podporo odborov DZ

Potem ko je v petek in v ponedeljek podporo pristojnih odborov in komisij državnega zbora dobilo deset kandidatov za ministre, je zaslišanj konec še za preostalih šest kandidatov. Poslanci bodo o listi ministrov vlade Mira Cerarja glasoval v četrtek na izredni seji. Več>>

Člani odbora za zdravstvo so prisluhnili predstavitvi načrtov kandidatke za ministrico za zdravje Milojke Kolar. Napovedala je, da bo kot ministrica poskušala zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Ukinila ali preoblikovala bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a zaenkrat ni omenila, da bi se zavarovanji združili v eno, temveč bi izpad prihodkov lahko pokrila z uvedbo nadomestila za uporabo zdravstvene storitve. Košarica pravic bi po mnenju Kolar morala ostati ista, vseeno pa je napovedala preverbo, ali katera od storitev v košarico ne spada. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu bi krepila z večjim variabilnim delom plače: »Dobri zdravniki in tisti, ki veliko delajo, morajo biti dobro plačani.«

Kandidatka za notranjo ministrico Vesna Györkös Žnidar je člane odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo presenetila z izjavo, da bi policiste izvzela iz plačnega sistema javnih uslužbencev. Delo policistov je namreč v primerjavi z ostalimi sektorji dosti bolj nevarno. Po intervencijah opozicijskih poslancev, da ukrepa ne bo možno izvesti, je dejala, da bi lahko namesto izvzetja policistov iz sistema javnih plač raje povišali izhodiščne plače za policiste. Uvedla bi višje in visokošolsko policijsko izobraževanje.

Isti odbor je nato zaslišal še kandidata za ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Koprivnikar v velikosti javne uprave ne vidi težav, saj Slovenija od evropskega povprečja ne odstopa. Odpuščanj zato ne bo. Težava pa je po njegovem mnenju v učinkovitosti javnih uslužbencev in plačevanju zunanjih izvajalcev za storitve, ki bi jih morali uslužbenci opraviti sami. Napovedal je, da se bo kot minister takoj posvetil nedokončanim pogajanjem s sindikati javnega sektorja glede plač v javnem sektorju za leto 2015.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot ustrezno ocenil kandidatko za ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Napovedala je nov nacionalni stanovanjski program, ki bo znal odgovoriti na aktualno problematiko stanovanjske politike, predvsem za ranljive skupine, kot so mladi, starejši in gospodinjstva z določenim cenzusom. Glede ohranjanja narave je prepričana, da je treba voditi ukrepe zmanjšanje emisij in ukrepe za doseganje ustrezne kakovosti zraka. Ministrstvo bo pod njenim vodstvom ustvarjalo zelena delovna mesta.

Člani odbora, ki so zaslišali Ireno Majcen, so prisluhnili tudi predstavitvi kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Poslance je presenetil z izjavo, da drugega tira Divača-Koper ne bomo potrebovali še naslednjih 30 ali 40 let. Prednosti ne vidi niti v graditvi avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, saj da to koristi prinaša samo turistom na poti na Hrvaško, državi pa ne. Gašperšič je med predstavitvijo izpostavil še, da bo kot minister poskušal povečati učinkovitost gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Prednost bodo imele infrastrukturne investicije, za katere bo ministrstvu uspelo zagotoviti sofinanciranje s strani EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale denarni tok za servisiranje posojil. Glede železniškega prometa je Gašperšič dejal, da bo infrastruktura še ostala v upravljanju države, kar ne bo nujno veljalo tudi za upravljanje prometa na tirih.

Kandidatka za ministrico za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je podporo pristojnega odbora državnega zbora dobila z napovedjo, da bo treba preveriti stanje ogroženosti javnega interesa na področju kulture in zagotoviti, da zaradi varčevanja ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega in dostopnosti do javnih vsebin. Dejala je, da z neustrezno obravnavo kulture izgubljamo tudi gospodarski potencial. Napovedala je tudi postopne spremembe krovnega zakona v kulturi in odpravo administrativnih ovir, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja samozaposlenih in nezaposlenih ustvarjalcev ter jih vključile v delo javnih zavodov. Posebej je opozorila še na slovenski jezik. Ministrstvo bo po njenih zagotovilih med drugim podpiralo uveljavljanje in razvoj slovenščine ter dvignilo raven funkcionalne in digitalne pismenosti.